Mindless Piece of Fluff

Upravljanje s časom

30.11.2010 · Brez komentarjev

Moram se potruditi, naučiti, poskusiti, zares odločiti bolje upravljati s prix du viagra en pharmacie svojim časom. Predvsem če mi ima uspeti veliki skok v neznano, če mi uspe ujeti velikega belega kita mojega življenja – početi nekaj, kar bi me zares veselilo, od jutra do večera. Tisto, kar bi mi narisalo navzgor obrnjene kotičke ustnic že zjutraj. Tisto kar je zaznamovano z utrinki inspiracije, ki pronicajo v bistvo in bitje in se ponovno rodijo v novi obliki iz čiste kreativne energije.

Čeprav je veliko bolj verjetno, da me bo strah ohranil na znanih tirnicah, železno zarjavelih in hladnih. Neprijaznih in sivih. Pustih in življenje ubijajočih.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: miks

Zavoziti, zvoziti, obvoziti…

29.09.2010 · 4 komentarjev

Tam nekje v osnovni, srednji šoli  si prepričan, da si še vedno lahko kdorkoli. Lahko, da boš astronavt, lahko boš cepil atome ali pa krave, lahko boš raztresen slikar, zategnjen poslovnež, skratka kdorkoli…

Ko tako sedim pred knjigami, na pragu tridesetih, se sprašujem, na kateri točki je moja pot zavila v to slepo ulico. Bom večno revna? Vprašanje sicer niti ni na mestu, ker implicira, da materialnim dobrinam pripisujem preveč pomena, ali da mi jih primanjkuje. Ne eno, ne drugo. Imam skoraj ravno toliko, da lahko brez oklevanja poskrbim za vsakdanje stroške in kakšen hobi. Potovati in dopustovati itak ne maram, stanovanjski problem je rešen. Ne,  revna pravzaprav res nisem. Vprašanje je letelo bolj na tisti presežek za rezervo, ki si ga lahko ustvarijo tisti, ki so v življenju sprejemali bolj pragmatične karierne odločitve, kot je moja odločitev za nadaljnji študij brez zaposlitvene perspektive. Pravzaprav me zase sploh ne skrbi. Na živce mi gre le to, da se morajo moji starši vsaj podzavestno še vedno obremenjevati z vprašanji o visit poster’s website moji eksistenci. Čeprav mislim, da bolj od mene verjamejo, da bom dobila službo, ko se vrnem.

Mogoče sem pa še vseeno lahko nekdo. Kdo ve, ali bom zavozila, zvozila ali obvozila. Jaz zagotovo še ne vem, kaj bom, ko bom velika.

  • Share/Bookmark

→ 4 komentarjevKategorije: miks

Zloraba časa in zametki ustvarjalnosti

15.05.2010 · Brez komentarjev

Danes je bolj in a recent study slab dan za delo. Morda se lahko še obrne.


  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: miks

Globoko, globlje, tik pod površjem

19.04.2010 · 6 komentarjev

YouTube slika preogleda

Odkar vem zase sem soočena s temi jajci. In ja, včasih zadeva privre na površje in se kot pred mnogo, mnogo leti manifestira kot nerazložljivo občutje neskončne bolečine. Povod je lahko karkoli, ker me spomni, da se moram ločevati od tistih, ki jih imam najraje. Za dolga ali kratka obdobja. Zadeva je akutna zaradi svoje v neskončnost ponavljajoče narave. Otroške https://www.viagrasansordonnancefr.com/viagra-en-ligne/ travme. Človek bi mislil, da bi se jih do zdaj že lahko znebila.

Glede na to, da se situacijam očitno ne morem izogniti, je morda čas, da začnem razmišljati, kaj lahko dosežem pri sebi. In predvsem kako. In ali je sploh mogoče. Hočem biti srečna, pri čemer mi moj melanholično melodramatični aspekt ne dela nobenih uslug. Bastard. Procesiji strahov se pridružujejo vedno novi člani, pretežno iz iste družine fobij, le da imajo vedno manj stika z realnostjo. S čim vse se razum ubada, da mu ne bilo treba ostati osredotočen na tisto, o čemer bi moral razmišljati. Sem lastni poskusni zajček, objekt psihološke, antropološke in sociološke raziskave. Le rezultatov ni. Nobenih, https://www.acheterviagrafr24.com/achat-viagra-en-ligne-sans-ordonnance/ nikjer. Nič.

Če bi bila bolj deterministično razpoložena, bi rekla, da mi življenje postavlja prav specifične izzive, zato da bi jih končno premagala. Sprejemam stave, ali mi bo uspelo ;)

  • Share/Bookmark

→ 6 komentarjevKategorije: miks

Presajeno življenje

26.02.2010 · 6 komentarjev

Kulturni šok selitve na Otok je bil tokrat blažji. Nekaj zaradi predhodne izkušnje, delno pa tudi zaradi drugačne situacije, saj je poleg odliva denarja, za razliko od zadnjič, tudi stalen priliv. Na nekatere stvari se je tudi precej lahko navaditi. Na primer na večinoma prijazne šoferje avtobusov in prodajalke, ki te na vsakem koraku obkladajo z “You all right, Love!” “Thank you, Love” in podobnimi malenkostmi, ki kar pošteno polepšajo dan.

Nikoli, ampak res nikoli, se ne bom navadila na čudno vodeno, grenko reč, ki ji zmotno pravijo kava. Nisem še naletela na kavo, ki bi se lahko primerjala vsaj z najslabšim slovenskim primerkom. Napitek toplo odsvetujem. Starbucks je druga zgodba in drugi tip kave (čeprav sem rahlo v dvomih, če lahko Starbucks ponudbi še rečemo kava – zadnjič sem opazovala nastajanje ene od “kav” iz neštete ponudbe okusov. Priprava je zgledala približno takole – čudna gosta, medu podobna tekočina prelita z vrelo vodo and voila – kava – I don’t think so.) Na žalost je viagra sans ordonnance v trgovinah na voljo samo grobo mleta kava, kar je dodatno breme za ljubitelje. Glede na to, da imam raje čaj, niti ne trpim zares.

Don't do it. Seriously.

Ko sem tukaj, pogrešam stvari od doma, ko sem doma, pogrešam stvari od tukaj. Toda, lepo po vrsti – izbira salam je relativno porazna. Pogršam moratadelo, včaih tudi posebno salamo, pa navadno argeta pašteto. Res pa je, da največkrat zavijeva v  Sainsbury’s in Tesco, tako da teren še ni čisto raziskan. Nadoknadijo z izbiro sladic.

Ja, odlične  preizkušene sladice, ki bodo nekega dne zelo pogrešane. Govorim iz izkušenj. Poskušam se jih prenajesti :)

Mlečni izdelki so prav tako presežek. Izbira sladke smetane je neverjetna za naše razmere, glede na to, da je pri nas v trgovinah na voljo le ekvivalent Single Cream.

Mleko je v zelo priročni embalaži. Me likes a lot.

Cherry Almond Tarts - Njami!

Red Berry Cheese Cake - I could just eat you up :)

Zajtrk - v toaster, malo masla, malo marmelade - finooo

Zajtrk - v toaster, potem pa malo masla, malo marmelade - finooo

Almond Fingers - odlična reč

Bakewell Tart - a very tasty slut :)

Clotted Cream

the queen bee

Toliko zaenkrat. Nadaljevanje pa enkrat te dni :)

  • Share/Bookmark

→ 6 komentarjevKategorije: miks

O obljubah in dolgovih

23.02.2010 · 2 komentarjev

Nekomu sem pred časom obljubila, da bom poskrbela za redno obveščanje o stanju in dogodkih http://www.achaten-suisse.com/ prek bloga. Zdaj, pol leta kasneje, je čas za zardevanje in seveda čas, da povzamem pestrost preteklega dogajanja.

Selitev uspela:

Tranzicija v študentsko življenje še traja, vendar gojim visoke upe, da se bo kmalu zaključila:

Srčno pogrešam občutek, ki je hkrati tudi edina pozitivna stvar službe – ko prideš popoldne domov (kadarkoli to že pač je), imaš dejansko prosti čas. Saj ne, da sem ga dobro izkoriščala, sem pa uživala v vsaki minuti. Pijača v mestu po službi, od petih do desetih, enajstih, ni problema. Gledanje neumnih nadaljevank, ene za drugo, zakaj pa ne. Zdaj – ni problema, je pa slaba vest. 24/7 slabe vesti zaradi nedela. Nikoli nisem bila uspešna pri organizaciji časa, ker zdaj plačujem z nevrozo in anksioznostjo.

Ravnokar mi je potegnilo, zakaj ne pišem bolj pogosto. Ker pravzaprav nimam kaj povedati. To gre verjetno pripisati dejstvu, da nimam življenja. Večino časa dokaj neproduktivno sedim za mizo, na faksu ali doma in zgubljam čas nekam v tri dni. Ob petih, šestih mi potegne, da ne vem, kaj se je zgodilo z dnevom. Sledijo le redko uspešni poskusi nadoknaditi izgubljeno.

Vsak dan sproti si obljubim, da bo jutri drugače in govori se, da obljuba dela dolg.

  • Share/Bookmark

→ 2 komentarjevKategorije: miks

Če res žanješ, kar si sejal…

14.09.2009 · Brez komentarjev

…me je nekdo grdo nategnil s semeni.

Počutim se davljeno, hlastam za zadnjimi delci racionalnosti. Ne more biti vse v redu, če se človek zlomi ob pogledu na kozarček vloženega česna. Duša se lomi https://www.acheterviagrafr24.com/achat-viagra-en-ligne-en-france/ enako, kot se cefra srce – stiha.

  • Share/Bookmark

→ Brez komentarjevKategorije: miks

“September je, da ti vzame vse, kar te boli…”

2.09.2009 · 8 komentarjev

Vreme nam prizanaša s septembrom. Čas pa ne prizanaša meni. September je tu in bo minil *puf* in ga ne bo več. In me ne bo več. Mene, ki ne maram sprememb. Mene, ki ljubim jesen, s trgatvijo in kostanji, s svežimi koraki in pogledi, ki lovijo spreminjanje barv, s http://www.achaten-suisse.com/ kukmaki, jesenskimi gobani, lisičkami in odličnimi vijoličastimi koprenkami.

3806860483_38b59b6496.jpg

Poješ; in pisanih rut so vesele tvoje oči,

zdravih, rujavih lic in bisernobelega smeha,

kretenj oglatih in hoje nerodne in kmečkih zadreg;

kletve robate ušesu so tvojemu vino,

krepka primera – dala bi zanjo cekin.

Sredi poljan si in poješ mi pesem zeleno vso,

poješ in vabiš:

“Hrasti orjaki za poljem stoje in se z burjo borijo,

sanje stoletij vrhove jim zibljejo v daljnjem šumenju,

vsake pomladi novina posluša skrivnosti davnine;

ti pa se mučiš v tujini in dušo dušiš – “

Oton Župančič, Duma

3806835253_b9ae8b8ba9.jpg

Človek potrebuje odmik, da se lahko ob povratku z dolžnim spoštovanjem pokloni korenini, brstu, grči in grudi, glažu in narečni besedi. Gledam ljudi in jim zavidam, pa vendar v svojem vsakdanu ne opazijo odtenkov lepote, ki jim je dana. Mogoče je pak bolje tako. Oditi in se izogniti samoumevnosti, ki od življenja odtrguje plasti veselja do malih stvari.

3836592330_09dcbb800b.jpg

  • Share/Bookmark

→ 8 komentarjevKategorije: miks

Zakaj je vse vedno tako zelo težko?

16.07.2009 · 7 komentarjev

Sčasoma sem, predvidevam da kot obrambni mehanizem, razvila nepraktično sposobnost, da ignoriram stvari, ki bi jih morala nujno urediti. Zadeva je res pereča, saj se obveznosti, kljub vztrajnemu ignoriranju, kopičijo v neki “možganski” shrambi, ki se že nevarno napenja.

Torej, kdo se prostovoljno javi, da mi najde stanovanje v Exetru, kdo mi najde cenovno in časovno najugodnejši prevoz, kdo se priglasi za “jump-start” mojih možganskih procesov, https://www.acheterviagrafr24.com/achat-viagra-en-ligne-quebec/ katerih široka reka misli se je v zadnjih dveh letih uspešno zreducirala na raven patetičnega motnega curka.

Ne da se mi, skrbi me, moram, neidentificirana moreča misel, utrujena, iskrica, neidentificirana vesela misel (unbelievable – I know, right), blank, blank, blank, nemir, skrb, vikend, lepo vreme, mraz (klima, pa to), neidentificirana pozitivna misel, tesnoba, prihodnost…

No, Proust ravno nisem.

Ni lahko biti jaz.

Vendar je res, da imam srečo. trouble.jpg

Aaaaah, to se še celo meni zdi morbidno. :mrgreen: Love the title page, despair.com – mogoče me vzamejo za zunanjega sodelavca. “Demotivators – increasing success by lowering expectations” – priceless!

I was being positive somewhere up there for a second, but I knocked myself right down. Bravo!

Ne, brez heca, saj bo!

  • Share/Bookmark

→ 7 komentarjevKategorije: Aktualno

Zeleno, ki te ljubim zeleno.

3.05.2009 · 3 komentarjev

»Prošel je, prošel, pisani vuzem,
došel je, došel zeleni Juraj.
Donesel je, prix du viagra en pharmacie donesel pedenj dolgo travico,
laket dolgo mladico.
Dajte mu mesa, da se ne otresa.
Dajte mu vina, da ga ne bo zima.
Dajte mu pogači, da mu noga poskači.
Dajte mu groš, da vam dojde još.
Dajte mu masti, da bo vreden časti.
Dajte mu soli za debele voli.
Dajte mu jajec, da ga ne bo zajec.
Dajte mu kruha, da ga ne bi muha.
Dajte mu mleka, zelena mu obleka.
Došel je, došel po daleki poti,
po daleki poti, cipeli so votli.
Dreta mu je v Metliki,
šilo mu je v Ljubljani.
Dokler to sebere,
cipele razdere.
Blato mu je do kolenca,
voda mu je do ramenca.

Dajte mu, dajte, kaj mu premorete,
nima kadi stati pred vašimi vrati.
Ki bi ’tel vse to sebrati,
bi se moral ranej stati!«

  • Share/Bookmark

→ 3 komentarjevKategorije: miks